Aleksander Čeferin ob stoječih ovacijah do novega mandata
Slovenski odvetnik Aleksander Čeferin je dobil nov mandat predsednika Evropske nogometne zveze Uefe. V Lizboni je 47. kongres zveze, na katerem je bil Čeferin edini predsedniški kandidat. Glasovanje je bilo zgolj formalnost, saj je imel podporo tako rekoč vseh članic krovne zveze. Krovno celinsko zvezo bo vodil do leta 2027.
»Dobil sem 55 pisem podpore prav toliko članic naše zveze in bi bilo noro, če ne bi kandidiral,« je že oktobra pojasnil Čeferin. Septembra leta 2016 je v Atenah dobil svoj prvi, takrat še nepolni mandat na čelu Uefe, in nato leta 2019 še drugega, polnega in s polno podporo.
Zdaj bo eno najmočnejših športnih organizacij na svetu vodil še do leta 2027, v obdobju, ko bo evropski nogomet doživel nekaj reform.
Kongres se je začel ob 10. uri in se bo končal predvidoma štiri ure pozneje. Ključne točke dnevnega reda so poročilo predsednika in izvršnega odbora ter Uefine administracije za 2021/22, finančno poročilo za 2021/22 ter proračun za 2023/24.
Glavna točka pa bodo že omenjene volitve predsednika za nov štiriletni mandat. Pri tem bodo volili tudi izvršni odbor, v katerem bo najmanj ena ženska. Tudi člani IO bodo dobili štiriletni mandat, le en član dveletnega.
Volili bodo tudi svoja predstavnika, dva podpredsednika, za svet Mednarodne nogometne zveze Fifa, in sicer za štiriletni mandat. Enega na predlog štirih britanskih zvez, enega pa na predlog preostalih članic Uefe. Ob tem bodo volili še enega člana sveta Fife za štiriletni in enega za dveletni mandat.
Čeferin, ki je prvi mandat dobil 14. septembra 2016, bo po današnji potrditvi novega mandata na vrhu Uefe krovno celinsko zvezo vodil do leta 2027.
Nogomet je javna dobrina, ki ni privatizirana
Potrditev Čeferina je zgolj formalnost, saj je že od 6. januarja, ko je potekel rok za vlaganje kandidatur, jasno, da na volitvah ne bo imel protikandidata. Ob mirni tekmi za vodenje Uefe pa se Čeferin sooča z veliko bolj razburljivim dogajanjem v nogometnem svetu, na kar je v svojem govoru opozoril tudi 55-letni odvetnik sam.
Čeferin je izpostavil vse večje razlike med majhnimi in velikimi, med bogatimi in revnimi v nogometu. Kot je dejal, je zato naloga vseh nogometnih deležnikov, da poskrbijo za ravnotežje, potrebno za vzdržni razvoj nogometa.
»Soočamo se z vse hitrejšo globalizacijo in vsem, kar to prinaša. Tako koristi kot tveganja,« je dejal Čeferin in dodal, da nikoli ne smemo pozabiti, da je nogomet javna dobrina, ena zadnjih, ki ni privatizirana.
Ostro nad ustvarjalce superlige
Pri tem se prvi mož Uefe ni mogel izogniti pobudam nekaterih najbogatejših evropskih klubov za novo tekmovanje, tako imenovano superligo. Pobudnike tega tekmovanja je Čeferin primerjal z volkom iz zgodbe o Rdeči kapici. »Oni zdaj trdijo, da želijo rešiti nogomet. Dobro je, da še nihče ni umrl od sramu,« je dejal.
»Pri tem projektu gre za drugačno ideologijo od naše. Takšno, ki postavlja cinizem nad moralo, sebičnost nad solidarnost, pohlep namesto dobrohotnosti, zagledanost vase namesto odprtosti do drugih, lastne interese nad altruizem. Sramotne laži nad resnico,« je dejal.
Kot je pri tem zatrdil Čeferin, Uefin model temelji predvsem na športnih dosežkih. »V našem svetu dosežki nimajo cene. Dosežkov ni mogoče terjati. Ni jih mogoče kupiti. Možno si jih je prigarati, sezono za sezono, na igrišču in zunaj njega. Na tej celini ni prostora za kartele,« je dejal.
»Če obstaja ena stvar, ki je ne smemo nikoli pozabiti, je, da nogomet je in bo vedno ostal šport ljudi. Razbiti moramo mit, da je privatizacija nogometa proces, ki ga ni mogoče ustaviti,« je dodal. Pri tem je dodal, da je naloga vseh v Uefi, da interesi nogometa nadvladajo interese nekaj posameznikov.
Rekordni prihodki za obdobje 2023/24
V obdobju 2023/24 bodo prihodki Uefe rekordni, saj bodo znašali 6,687 milijarde evrov.
K rekordnim prihodkom bodo največ prispevale medijske pravice, in sicer dobrih pet milijard, pri čemer velja kot glavni tržni projekt izpostaviti evropsko prvenstvo 2024.
Za primerjavo, doslej največji prihodki so bili v sezoni 2020/21 s 5,725 milijarde, v zadnjih dveh letih pa 4,052 ter 4,317 milijarde evrov.
Finančno leto 2021/22 je Uefa sicer končala z manjšimi rezervami kot leto prej. Te so s 523 milijonov padle na 457 milijonov, toda kot je ob predstavitvi načrta povedal zakladnik Uefe David Gill, je na dolgi rok trend pozitiven. Cilj je obnoviti rezerve najpozneje do EP 2028.
Po drugi strani pa bodo, denimo, prihodki Uefinih moških klubskih tekmovanj v naslednjem finančnem letu prekoračili mejo 3,7 milijarde evrov (3,728), pred tem so znašali 3,695 milijarde.
Močno se bo povečal program Hattrick. V šesti izvedbi bodo zanj v štiriletnem obdobju namenili 935 milijonov evrov, kar je 21-odstotno povečanje glede na prejšnjo izvedbo. Vsaka nacionalna zveza, članica Uefe, bo v tem obdobju dobila od tega 17 milijonov evrov.
»Solidarnost in vlaganje sta ključ nogometnega razvoja. Enaindvajsetodstotno povečanje programa Hattrick omogoča enemu največjih svetovnih športnih razvojnih programov to, da se nacionalne zveze po Evropi trudijo za razvoj nogometa in za to, da dajo vsakemu otroku možnost za igranje v najboljših možnih pogojih,« je med drugim v nagovoru pojasnil novi in stari predsednik Uefe Aleksander Čeferin.
Glede na nepredvidljive čase in svet, ki ga pretresajo geopolitični in gospodarski šoki, so pri finančnem poročilu in načrtu opozorili, da se mora tudi Uefa zavedati izzivov, a so dodali, da so prepričani, da jim bo uspelo izpolniti vse zadane cilje.
