Nevihte

Leta nazaj je pred pragom rasel košat grm lovorikovca. Nepredirne veje, prekrite z jajčastimi, debelo povoščenimi listi, s katerih je dež spolzel kot s peruti rac, ki jih ploha ujame med letom, so bile neprebojni ščit. Ko je gosto slivje za hišo ječalo in pokalo pod silovitim vetrom in se je zdelo, da bo mogočni oreh hišo kot brezova metla pometel v grapo, se je lovorikovec prihulil k hišnim vratom in jih ščitil pred curki vode. Lilo je, kot da bi vodo z vedri zlivali z oblakov.

Mimo hiše so po razdrapanem ilovnatem klancu drli rumeni potočki vode, ki je bila topla in gosta kot bučna juha. Ko so nebo nehali parati bliski, smo se otroci bosi zapodili drsat po blatnem klancu. Babica je vpila, naj se umaknemo v hišo, da še ni konec, toda med debelimi krpami oblakov se je že kazala mila sinjina in ptiči so iz svojih skrivališč prinoreli na grme ribeza in posedali po mokrih žicah. Elektrike je ponavadi zmanjkalo po drugem tresku, in preden so električarji z jeklenimi plezalkami splezali na drogove in zvezali potrgane žice, je včasih trajalo kak dan.

Divje nevihte so bile v Halozah in hrvaškem Zagorju, ki se je skoraj dotikalo našega vinograda na strmini, vsako poletje. Nekoč mi je babica s prstom kazala greben hriba na drugi strani, kjer je strela ubila tri ljudi naenkrat. Z motiko na rami so bežali domov, ko jih je ujelo na čistini. V gozdu, poraslem z mahom, po katerem je bilo poleti največji užitek hoditi bos in med bukvami, plašnimi srnami, predrznimi vevericami in redkim podrastjem stikati za še bolj redkimi jurčki in lisičkami, mimogrede pa osmukati borovnice in brusnice, je na samem stal velik borovec, na sredini preklan, ker ga je zadela strela. Tudi ta borovec je pri domačem pouku o naravi služil kot strašilo: ne pod visoka, osamela drevesa, ko se bliska in grmi.

Včasih je trto, koruzo, fižol in zelenjavo stolkla toča, včasih je samo pas toče razcefral vse na svoji poti, nekaj metrov proč pa je bilo vse celo. Stari so vili roke, mladi smo občudujoče in s strahospoštovanjem izza oken strmeli v divji ples oblakov, vetra in strel. Nobena od teh neviht nikoli ni bila novica. In tudi če bi bila, mi zanjo ne bi vedeli.