Zamrznili bodo najbolj vitalni del plačnega sistema
Večina ozaveščenih državljanov in tudi strokovna javnost, kamor se štejem tudi podpisani, z velikim zanimanjem spremlja dogajanja v zvezi s prenovo plačnega sistema v našem javnem sektorju.
Seveda so pod največjim pritiskom plačna nesorazmerja, ki so nastala kasneje, po sprejetju novega zakona o sistemu plač, ki je bil sprejet pred dobrim desetletjem. Tedaj je to prenovo vodil dr. Gregor Virant – zato smo zakon imenovali kar »Virantov zakon«. Že takrat se je dobro vedelo, da ga bo v kratkem času treba dopolniti, ker ima mnogo pomanjkljivosti, in da je pred tem treba začeti poenostavitev nekaterih zakonov in postopkov, da bo stvar bolj enostavna, pregledna (transparentna) in s tem bolj uporabna. Že takrat smo se vsi sodelujoči zavedali, da bo treba odpraviti plačna nesorazmerja, ki že ves ta čas rušijo njegovo verodostojnost in povzročajo krivice, zlasti pa povzročajo podplačanost številnih delovnih mest (na primer medicinske sestre, policisti in še kateri). Na pritiske dobro organiziranih sindikatov in posameznih skupin so se začela ta nesorazmerja popravljati – bolj stihijsko kot pa argumentirano, bolj ali manj na pamet, brez potrebnih metodologij, enkrat na zahtevo enih, drugič drugih ... In na koncu smo prišli tja, kjer smo: v popolno razsulo glede na tedaj enotni plačni sistem, ki ga ni mogoče več ne popravljati in ne obvladovati.
Za novi plačni sistem so obšli vso stroko, ki je bila do tedaj dobro organizirana in tudi kompetentna. Po novem se deluje kot slabo organizirana »skupina državljanov«, ki pa se dosledno izogiba preteklim zavezam o predhodni racionalizaciji zakonov in proti vsem strokovnim podlagam, ki so se dobro uveljavile ne le v Sloveniji, ampak tudi v razvitem svetu. Temu, da so verjetno zavestno opustili ali zamrznili delovno uspešnost kot najbolj vitalni in produktivni del katerega koli podjetniško naravnanega motivacijskega sistema, pa v razvitem svetu ni para.
S tem v zvezi bi še to dodal, in ne prvič: če bi odločevalci in kreatorji novega plačnega sistema že na začetku v sistem vključili delovno uspešnost, kamor sodi tudi napredovanje delavcev, kjer bi do izraza prišle vse posebnosti različnih skupin zaposlenih v našem javnem sektorju, ne bi bil potreben noben nov sistem ali podsistem in tudi ne razni posebni stebri ...
