Katera podjetja so izplačala 2800 evrov regresa?

Regres za letni dopust je ena ključnih pravic zaposlenih in ga morajo delodajalci izplačati najpozneje do 1. julija. Po zakonu mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače, ki letos znaša 1277,72 evra bruto. Tudi letos beležimo manj kršitev kot prejšnja leta, a so te še vedno med pogostejšimi na področju delovnih razmerij. Medtem ko so zaposleni v bančnem in energetskem sektorju prejeli visoke regrese, so javni uslužbenci ponovno med najmanj nagrajenimi.

Zakonska pravila in izjeme

Delodajalec mora zaposlenemu, ki je pri njem zaposlen celo leto, izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Regres je lahko višji, če to določa kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi. Od leta 2019 je regres do višine povprečne bruto plače oproščen prispevkov in davkov, zato več delodajalcev izkoristi to možnost.

Če delavec ni zaposlen celo leto, mu pripada sorazmerni del regresa. Enako velja za zaposlene s krajšim delovnim časom. Izplačilo po 1. juliju je mogoče le izjemoma – ob nelikvidnosti podjetja in če to določa kolektivna pogodba. Neizplačilo regresa pomeni kršitev, za katero zakon določa denarne globe. Zneski kazni segajo od 450 do 20.000 evrov, odvisno od velikosti delodajalca in odgovornosti.

Manj neizplačil, a kršitve še vedno pogoste

Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) je število delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, v zadnjih letih močno upadlo. Leta 2023 jih je bilo 8807, medtem ko jih je bilo leta 2018 še 26.803. Kljub temu pa so kršitve, povezane z regresom, še vedno med najpogostejšimi v nadzoru delovnih razmerij.

Inšpektorat za delo je lani zabeležil 1628 kršitev v zvezi z regresom, kar predstavlja znaten delež vseh ugotovljenih nepravilnosti. Običajne kršitve vključujejo zamude pri izplačilih, delna izplačila ali zahteve delodajalcev, da zaposleni regres vrnejo v gotovini. Pojavljajo se tudi neenaki zneski izplačil znotraj istega podjetja.

Delavci lahko kršitve prijavijo inšpektoratu, vendar ta ne more prisiliti delodajalca k izplačilu – za to mora delavec vložiti tožbo na delovno sodišče.

Regres kot konkurenčna prednost

V času, ko delodajalci tekmujejo za kadre, marsikje regres postaja tudi sredstvo za nagrajevanje in privabljanje zaposlenih. Letos je več podjetij zaposlenim izplačalo regres v višini povprečne bruto plače, kar pomeni največji možni neobdavčeni znesek.

Najvišje regrese so marca izplačali v bankah NLB, OTP ter v pozavarovalnici Sava Re – 2803,97 evra. Tudi v energetiki so bili radodarni: v Gen energiji 2749,12 evra, v Elesu 2696 evrov. V Telekomu Slovenije so izplačilo izvedli že februarja, v višini 2518,74 evra.

Podjetja, kot so Krka, Luka Koper, Goodyear in Lumar, so višino regresa vezala na povprečno bruto plačo za marec, ki je znašala 2496,61 evra. V Leku in Impolu so se naslonili na februarsko povprečje (2430,99 evra), v Petrolu, Cinkarni Celje, skupinah Emil Frey in Tab pa so zneski regresa znašali okoli 2400 evrov.

Regres v višini nad 2000 evrov so prejeli tudi zaposleni na Pošti Slovenije (2350 evrov), Darsu (2340 evrov), Intereuropi (2250 evrov), Hidrii (2100 evrov), BSH Hišni aparati (2122,12 evra). V Sparu Slovenija in Lidlu znaša regres 2000 evrov, v Hisense Europe 1900 evrov, v Hoferju 1800 evrov, v Mercatorju 1450 evrov (delno v e-bonih), v Tušu 1400 evrov.

Javni sektor znova prikrajšan

Zaposleni v javnem sektorju so letos prejeli regres v višini 1341,61 evra, kar je pet odstotkov nad minimalno plačo. To je sicer nekoliko več kot lani, ko je bil izplačan v višini minimalne plače, a bistveno manj od regresov v gospodarstvu.

Z večjim številom zaposlenih in višjimi zneski regresa skupni strošek tega izplačila hitro narašča. Po podatkih Fursa je bilo lani zaposlenim izplačanih 1,38 milijarde evrov regresov, kar je dva odstotka več kot leto prej. Leta 2021 je ta številka znašala 1,05 milijarde evrov. V letu 2023 je 70.104 izplačevalcev regres izplačalo 880.793 zaposlenim.