
Neomejen dostop | že od 14,99€
V okolici Škofljice je v torek zvečer na robu gozda medved napadel in hudo poškodoval žensko, ki se v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana bori za življenje. Iz Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da so bili o dogodku obveščeni okoli 19.30, medved pa se je po napadu umaknil nazaj v gozd. Zaradi incidenta pristojne službe izvajajo interventne ukrepe, prebivalce pa pozivajo k skrajni previdnosti in izogibanju gozdnim površinam na širšem območju.
Slovenske novice poročajo, da je medved napadel 58-letno žensko, ki se je sprehajala s psom po gozdu nad domačo hišo. Pes je v trenutku napada zbežal domov s povodcem, kar je njeni mami vzbudilo zaskrbljenost. Hčerka je nato huje ranjena prišla do hiše in prosila za pomoč. Sosedje so poklicali reševalce in policijo, ženska pa je bila prepeljana v bolnišnico. Njeno življenje je po podatkih policije še vedno ogroženo.
Dogodek je močno pretresel domačine, ki opozarjajo na vse pogostejša srečanja z medvedi v zadnjih letih in na občutek ogroženosti. Pravijo, da si zaradi strahu ne upajo več v gozdove. Spomnili so tudi na podoben napad z začetka maja letos, ko je medved poškodoval psa in skoraj napadel moškega, ki se je sprehajal v bližini Gradiščam, še poročajo Slovenske novice.
Občina Škofljica se je na dogodek odzvala z opozorilom, da gre za območje, kjer je prisotnost medvedov stalna, saj se tam razmnožujejo in prehranjujejo. Dodajajo, da so kot občina omejeni pri ukrepanju, saj je medved državna last in država določa kvote za odstrel. Na pobudo župana so že pred dvema letoma zaprosili Lovsko družino Škofljica za pomoč pri nadzoru, ki odtlej redno izvaja terenske preglede na terenu.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) so v sporočilu za javnost izrazili obžalovanje zaradi, kot so zapisali, »spleta nesrečnih okoliščin«, in poškodovanki zaželeli čimprejšnje okrevanje. Poudarili so, da sta bili takoj po klicu na številko 112 aktivirani reševalna služba in policija, center za obveščanje pa je o dogodku obvestil ministrstvo. To se je nemudoma povezalo z Lovsko družino Škofljica, Zavodom za gozdove Slovenije in Policijsko upravo ter aktiviralo veljavni protokol interventnega ukrepanja.
Ta protokol v primeru utemeljenih razlogov omogoča tudi takojšen odstrel živali. Lovska družina Škofljica se je po navedbah ministrstva takoj odzvala in povečala prisotnost na terenu.
Z MNVP so še sporočili, da je na širšem območju napada, ki sega od Menišije proti Ljubljanskemu barju, že izdana veljavna odločba, ki dovoljuje odstrel 32 medvedov, od tega štirih na območju lovske družine Škofljica. Namen te odločbe je zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi ter preprečevanje resne škode na premoženju. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, odločitve o večjem posegu v populacijo rjavega medveda izdajajo že od leta 2005, kar je del običajnega upravljanja te populacije v Sloveniji, kjer opažamo največjo znano gostoto rjavega medveda v Evropi.
Podlaga za odločbe je strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije in pisno stališče Zavoda za varstvo narave, ki so pri zadnjem mnenju upoštevali tudi nove podatke o številnosti rjavega medveda iz študije, opravljene leta 2025. Na podlagi vseh podatkov je bil predlagan odstrel 206 medvedov, pri čemer je v odločbi ministrstva predvideni odvzem časovno razdeljen: v letu 2025 naj bi odstrelili 123 medvedov, v letu 2026 pa še 83.
Na policiji in ministrstvu za naravne vire in prostor prebivalcem širšega območja Škofljice svetujejo, naj se v prihodnjih dneh izogibajo gibanju v gozdu, tudi zaradi povečanega števila lovcev, ki sodelujejo pri interventnem ukrepanju. Zavod za gozdove Slovenije je terenskim delavcem že naročil, naj se na tem območju ne zadržujejo v gozdu.
Na občini Škofljica so po torkovem napadu že zagotovili dodaten organiziran prevoz za občane, katerih vsakodnevne poti vodijo čez gozd, kar velja tudi za šolarje Osnovne šole Škofljica z območij, kjer se medvedi občasno pojavljajo. Iz občine so sporočili, da iščejo tudi druge možne aktivnosti za dodatno povečanje varnosti občanov. Spomnili so, da so podoben dogodek na njihovem območju zabeležili že pred dvema letoma, od takrat pa člani lovske družine Škofljica opravljajo pogoste terenske oglede tako v gozdu kot v urbanih delih občine.
Običajno je na terenu hkrati več lovcev, ki skrbijo za morebitno odvračanje medveda od točk, kjer bi lahko prišel v stik s človekom. »Če bo treba povečati število lovcev na terenu, bomo to tudi storili,« so zapisali na občini. Pri tem so opozorili, da lovci zaradi zakonske zaščite medveda brez izrecnih navodil oziroma dovoljenj pristojnega ministrstva nimajo pristojnosti za aktivno ukrepanje, zato lahko trenutno le opazujejo in spremljajo morebitno gibanje medveda. Območje Škofljice sicer sodi v osrednje območje pojavljanja medveda, kar pomeni, da je tam stalno prisoten, se razmnožuje in prehranjuje, o čemer lovska družina občane redno ozavešča.
Rjavi medved je v Sloveniji v lasti države, v pristojnosti ministrstva pa je tudi odrejanje odstrela za vzdrževanje populacije, piše STA.
Če se ljudje kljub temu odpravijo v gozd, naj bodo skrajno previdni, nase opozarjajo z glasom ali hrupom, pse pa imajo na povodcih. Strokovnjaki še svetujejo, naj se ljudje ne približujejo medvedom ali njihovim brlogom ter naj v gozdu in okolici ne puščajo ostankov hrane ali drugih organskih odpadkov, ki bi lahko privabili zveri. V primeru opažanja medveda naj ljudje takoj pokličejo na številko 112.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je zaradi velikega zanimanja javnosti podalo dodatna pojasnila glede odločbe o nadzorovanem odvzemu rjavih medvedov iz narave, izdane 22. maja 2025. Rjavi medved je sicer v EU zavarovana vrsta, a se v Sloveniji zaradi ugodnih življenjskih pogojev populacija hitro povečuje. Slovenija ima trenutno najvišjo znano gostoto teh zveri v Evropi.
Za zagotovitev varnosti ljudi in zmanjšanje materialne škode je po mnenju strokovnjakov nujno potrebno uravnavanje številčnosti, tudi z nadzorovanim odstrelom. Na podlagi strokovnih analiz iz leta 2025 je bil predlagan odstrel 206 medvedov. Ta bo potekal v dveh fazah: 123 medvedov v letu 2025 in 83 v letu 2026, pri čemer so v to številko vključeni tudi interventni odvzemi. Dovoljenje velja do 31. decembra 2026.
Ministrstvo napoveduje, da bo do konca leta 2025 preučilo alternativne možnosti upravljanja s populacijo, kot so kemična kastracija in sterilizacija. Načrtovana je tudi mednarodna analiza metodologij za spremljanje populacije in izvajanje odstrela ter vpliva krmljenja medvedov na njihovo številčnost. V okviru evropskega programa LIFE načrtujejo pripravo strokovne ekspertize o alternativnih ukrepih in izvedbo pilotnega projekta. V začetku leta 2026 bo pripravljena nova strategija za upravljanje z rjavim medvedom.
V Društvu za dobrobit živali AniMa obžalujejo, da je prišlo do fizičnega stika med medvedom in občanko na robu gozda v okolici Škofljice. Opozarjajo pa, da strah ni rešitev, temveč vodi v še večje konflikte.
Do takšnih stikov med človekom in medvedom pride v povprečju enkrat do dvakrat letno. V veliki večini primerov gre za obrambno vedenje medvedke z mladiči ali prestrašene živali, ki jih je človek nenadoma presenetil. »Medved ni plenilec človeka in ga ne lovi, kot v javnosti napačno predstavljajo nekateri predstavniki lovskih interesov,« opozarjajo.
Medved se človeškim naseljem ne približuje zaradi številčnosti, temveč zaradi umetnih virov hrane, ki jih ustvarja človek sam, trdijo v društvu. Med glavnimi dejavniki so krmilnice z visokoenergijsko hrano (najpogosteje koruzo), ki jih lovci postavljajo tik ob robove gozdov, pogosto v bližini naselij, odprta smetišča, kompostniki, sadovnjaki in čebelnjaki, ki niso zavarovani, ter bale sena in druge krmne zaloge, postavljene na gozdni rob brez zaščite. Vse to vodi do postopnega privajanja medveda na prisotnost človeka in izgube strahu, kar pa ni naravno vedenje živali, temveč posledica napačnega upravljanja, opozarjajo v društvu.
»Incident na Škofljici ponovno kaže na odsotnost dolgoročne strategije. Namesto preventivnih ukrepov, kot so ustrezno varovani viri hrane, nadzor nad krmljenjem in prisotnost usposobljene intervencijske skupine, se v Sloveniji kot odgovor še vedno uporablja kvotni odstrel. A ta ne rešuje temeljnega problema – ustvarjenih pogojev, ki povečujejo verjetnost konflikta,« poudarjajo.
V Sloveniji bi morali okrepiti preventivne ukrepe, obenem pa bi bilo treba uvesti strogo regulacijo ali prepoved krmljenja velikih zveri. Redni genetski monitoring populacije bi morali izvesti na vsake dve do tri leta, kot priporočajo IUCN in LCIE. Za prebivalce gozdnih območjih bi morali izvajati izobraževalne kampanje. Vzpostaviti bi bilo treba tudi hitro odzivne intervencijske skupine, ki bi ob zaznanih tveganjih reagirale lokalno in strokovno.
Komentarji