Po 10 letih nova resolucija za preprečevanje nasilja
Država bo po desetih letih od prejšnje ponovno dobila Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029, katere namene je prepoznati ključne pomanjkljivosti ureditve na tem področju in opredeliti ukrepe za njihovo izboljšanje. Vlada je besedilo danes potrdila in ga posredovala v sprejetje državnemu zboru.
»Nasilje nad ženskami je pomembno zaznamovano s patriarhatom, z neenako delitvijo moči med spoloma, in ostaja eden od ključnih družbenih mehanizmov, s katerim so ženske prisiljene v podrejeni položaj v primerjavi z moškimi,« ugotavljajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), kjer so krovni dokument pripravili v sodelovanju s strokovnjaki, drugimi resorji in nevladnimi organizacijami.
Opozarjajo, da se večina najhujšega nasilja pri nas ne zgodi na ulici, ampak doma – ravno tam, kjer bi morali biti najvarnejši. V več kot 90 odstotkih so žrtve intimnopartnerskega nasilja ženske. »Po podatkih nacionalne raziskave je kar vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja v zasebnosti svojega doma. Nasilje ostane najdlje skrito v zasebnih odnosih, saj se žrtev zaradi tesnih osebnih vezi s povzročiteljem težko odloči, da bo nasilni odnos zapustila,« navaja MDDSZ.
Opozarjajo, da se večina najhujšega nasilja pri nas ne zgodi na ulici, ampak doma.
Svet Evrope v oktobra 2021 objavljenem poročilu o uresničevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulska konvencija) Sloveniji priznava, da je v zadnjem desetletju dosegla velik napredek pri oblikovanju celostnega zakonskega in institucionalnega okvira ter oblikovanju politik na področju preprečevanja nasilja v družini. Manj pozornosti, financiranja in politične podpore pa je po ugotovitvah skupine GREVIO, ki je pripravila poročilo, usmerjene k drugim oblikam nasilja nad ženskami. Ključ za doseganje tega cilja vidijo v sprejetju obsežnega strateškega dokumenta, ki bi obravnaval vse oblike nasilja nad ženskami kot s spolom povezan pojav.
Za več sodelovanja
Med cilji resolucije je razvoj raznolikih, trajnih, kakovostnih in široko dostopnih socialnovarstvenih in drugih programov pomoči žrtvam nasilja in programov, namenjenih povzročiteljem; boljša obravnava, položaj in zaščita žrtev ter izboljšanje postopkov urejanja te problematike. Resolucija predvideva še, da se v tem obdobju posodobijo predpisi na področju preprečevanja nasilja v družini in nad ženskami ter na področju pomoči z vključitvijo vidika spola, zagotovijo kakovostni podatki, pa tudi izboljša organizacija za bolj usklajeno sodelovanje vseh relevantnih akterjev pri preprečevanju nasilja v družini in nad ženskami, z zagotavljanjem človeških in finančnih virov za trajnostno delovanje sistema.
Snovalci so posebno pozornost v dokumentu namenili krepitvi strokovne usposobljenosti vseh, ki delajo na tem področju – policije, sodstva, socialnih služb, psihologov, sodnih izvedencev, pomembno se jim zdi ozaveščanje otrok, staršev in javnosti ter izboljšanje odzivanja prvih posredovalcev na težje oblike nasilja v družini. Želijo si, da bi ponovno uvedli prvi brezplačni pravni nasvet za žrtve nasilja, pa tudi, da bi zagotovili geografsko razpršene nujne bivalne enote, za postopno osamosvajanje in za začasno reševanje njihovih stanovanjskih potreb.
Večji del resolucije je namenjen zaščiti žrtev nasilja v okviru družinske zakonodaje. Skupina GREVIO je namreč Slovenijo med drugim opozorila, da mora določanje stikov ter varstva in vzgoje otrok potekati na način, da nikakor ne ogrozi žrtve nasilja v družini ali otroka. Nevladne organizacije že od sprejema družinskega zakonika poudarjajo, da v primerih, kjer je navzoče nasilje, niti mediacije niti določanje deljenega skrbništva niso primerni. Med rešitvami, ki jih predlaga ministrstvo v resoluciji, je proučitev dodatnih zaščitnih ukrepov za žrtve, možnosti posegov v zakonodajo, da se v primerih nasilja ne odloča o zaupanju v skupno varstvo in vzgojo otrok, priprava smernic za stike pod nadzorom v primerih nasilja, ki bi poenotile prakso, in še nekaj drugih ukrepov za zagotavljanje največje koristi otroka.
