Ravnatelji: Priprava izbirnih jedilnikov ni možna
Predlog strateškega sveta za prehrano, da bi v vrtcih in šolah uvedli še en jedilnik, ki bi temeljil na rastlinskih živilih, je za vrtčevske in šolske kuhinje neizvedljiv, razlagajo ravnatelji. Nimajo namreč dovolj kadra, prepričani so tudi, da bi to pomenilo še več zavržene hrane. V Skupnosti vrtcev Slovenije so v odzivu, ki so ga poslali strateškemu svetu, zapisali, da rešitev s centralnimi kuhinjami sploh ni rešitev, saj bi to poslabšalo kakovost hrane.
»Na šolah smo že zdaj pripravljali zdravo in uravnoteženo prehrano po smernicah, ki so jih pripravili strokovnjaki. Sprašujem se, ali so bili ti strokovnjaki nesposobni, ali so zdaj novi strokovnjaki toliko boljši, ali pa gre preprosto za odvračanje pozornosti od največje težave, ki jo imamo ta trenutek v vzgoji in izobraževanju, to je kadrovska kriza,« je oster predsednik zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan.
Prav kadrovske težave so tiste, zaradi katerih po Pečanovem mnenju ni možno, da bi šole pripravljale še en jedilnik poleg že obstoječega: »Ministrstvo razlaga, da ima četrtina šol težave s prostorom, če bi hrano zagotavljali za vse otroke, sam menim, da je ta številka precej višja, okoli 35 odstotkov. Šolam primanjkuje prostorskih kapacitet, zagotoviti dovolj kadra pa je znanstvena fantastika. Če ne verjamejo, naj vprašajo po gostilnah!« Dodal je, da je težava tudi logistična: »Ne moremo pripraviti za vse otroke dveh jedilnikov. Kako bi se torej odločili, kdo sme dobiti kateri jedilnik? Nemogoče je, da bi se otroci en dan prej odločili, kaj bodo jedli, ker surovin pač ne moremo kupovati dan prej. Kaj, če se bodo v ponedeljek odločili nekaj za v petek, potem pa se premislili?«
Skrbijo zavržki hrane
Da kadrovski normativi in standardi ne zadoščajo več za potrebe uravnotežene sestave jedilnikov in pripravo ustreznih obrokov, tudi izvajanje medicinsko indiciranih diet, ter da imajo zavodi tudi prostorske težave v kuhinjah, je v svojem zadnjem javno objavljenem poročilu zapisal NIJZ, ki spremlja kakovost prehrane v vrtcih in šolah. V poročilu so obravnavali 78 vzgojno-izobraževalnih zavodov in med drugim zapisali, da so bile na jedilnikih premalokrat ribe, prevečkrat pa pekovski in slaščičarski izdelki, mlečni izdelki z dodanimi sladkorji in večjo vsebnostjo aditivov ter mesni izdelki s homogeno strukturo. Zapisali so tudi, da so otroci vsak dan zavračali zelenjavo.
Na to opozarja tudi Pečan: »Sramotno je, da se ob vseh težavah ukvarjamo samo s tem, čeprav otroci že zdaj jedo zdravo. Ampak neradi jedo zdravo! Kadar je tak jedilnik, je največ zavržene hrane! Če bi nekdo rad otroke obsodil zgolj na tako hrano, bo odpadka še več.« Podobno opozarjajo tudi v aktivu organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima Skupnosti vrtcev Slovenije (SVS). V svojem odzivu na predloge strateškega sveta za prehrano so zapisali, da je izziv, kako združiti priporočila smernic in navade otrok: »Dolgoletne izkušnje namreč kažejo, da otroku ni možno čez noč privzgojiti dobrih prehranskih navad, še posebej, če tega ne prakticirajo starši doma. Tako v vrtcu ves čas iščemo kompromis med priporočili smernic in navadami otrok. Hkrati se trudimo ustvariti čim manj zavržkov hrane.«
V SVS opozarjajo, da so organizatorji prehrane sodelovali pri večletnem procesu posodobitve smernic, strokovnjakom so predstavili dileme in izkušnje iz prakse: »Menimo, da so smernice dobro zastavljene, saj združujejo strokovni in praktični vidik prehranjevanja otrok. Sprašujemo se, čemu je potrebna nova (ali morda dodatna) recenzija tik pred izidom že usklajenega dokumenta.« Kritični so tudi do predloga uvedbe regijsko zasnovanih centralnih kuhinj, saj da ne bodo rešile kadrovskega problema, hkrati pa ne bodo izboljšale kakovosti, prej nasprotno. »Centralno organizirana priprava hrane je industrija. Lahko bi bila sprejemljiva za splošne potrošnike, vsekakor pa ne za najranljivejšo populacijo predšolskih otrok,« so bili jasni v SVS.
Dve desetletji vegetarijanske prehrane
Posamezne pobude, da bi v vrtcih in šolah pripravljali poleg klasičnih še vegetarijanske jedilnike, se pojavljajo po celotni državi. Ljubljanski vrtec Najdihojca pa že ima od skupno skoraj petdesetih oddelkov štiri oddelke vegetarijanske. Ravnateljica Andreja Škvarč pravi, da razume pomisleke ravnateljev: »Tudi pri nas v preostalih oddelkih logistično in kadrovsko ne bi bilo možno, da bi pripravljali dva jedilnika. Hrana oziroma živila se namreč ne smejo stikati. Poleg tega pripravljamo še 15 različnih diet.«
Prvi vegetarijanski oddelek so v vrtcu Najdihojca vpeljali že pred 21 leti, je dejala vzgojiteljica Alenka Krajnc: »Zbrala se je skupina istomislečih staršev, ampak smo se morali zelo boriti za en tak oddelek in dokazovati, da je taka hrana zdrava! Pomagali smo si z ameriškimi in angleškimi študijami, naših namreč sploh ni bilo. Kuharji so šli na izobraževanje, kar je bilo težko izpeljati, ker tudi tega pri nas ni bilo. Takratna ravnateljica Veronika Hamzič nas je zelo podpirala, povezala se je s fakultetami, nastajale so diplomske naloge, v katerih so preverjali kakovost hrane in njeno primernost za otroke. K temu je namreč treba pristopiti z vso resnostjo.« Zanimanje za vegetarijanske oddelke raste, je povedala Krajnčeva: »Zdaj imamo tudi jaslični vegetarijanski oddelek. V skupini imam tudi šest otrok, ki ne smejo uživati mlečnih izdelkov, imajo zdravniško potrdilo, tako da zanje pripravljamo vegansko hrano.« Pravi, da so jedilniki na visoki ravni, strokovno pregledani, a pot je bila dolga: »Če bi morali iti v tem trenutku od začetka, ne bi šlo oziroma težko. Ni kadra.«
