Znani so rezultati splošne mature 2023
Potem ko so bili prejšnji teden znani rezultati poklicne mature, so danes svoj uspeh izvedeli še kandidati, ki so opravljali splošno maturo.
Na tiskovni konferenci rezultate predstavljajo minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, direktor državnega izpitnega centra (RIC) Darko Zupanc, predsednica komisije za splošno maturo Marina Tavčar Krajnc in predsednik komisije za poklicno maturo Boris Dular.
Minister Felda je dejal, da je splošno maturo opravljalo 5965 kandidatov, opravilo jih jo je 91,6 odstotka. Poklicno maturo je opravljalo 8234 kandidatov, uspešnih jih je bilo 89,2 odstotka.
Felda je čestital vsem kandidatom. Zlasti je izpostavil 316 kandidatov, ki so na splošni maturi dosegli od 30 do 34 točk in so tako imenovani zlati maturanti. Diamantnih maturantov, ki so dosegli vseh 34 točk, je tako kot lani 18.
Maturitetno spričevalo s pohvalo pri poklicni maturi je letos prejelo skupno 356 maturantov, najvišji možni splošni uspeh pri poklicni maturi, to je 23 točk, pa je letos doseglo 106 kandidatov.
Maturantom je čestitala tudi predsednica komisije za splošno maturo Marina Tavčar Krajnc. Poudarila je, da zlati maturanti prihajajo z 48 gimnazij, kar kaže, da so gimnazije po državi primerljive.
Opozorila je še na kritike, ki so se v javnosti pojavile po pisanju eseja pri materinščini. Spomnila je, da je predmetna komisija napovedala, da se bo odzvala, ko bo vse preučila. Po pregledu izpitov in rezultatov pa je komisija prvi odziv že dala.
Kot je dejala Tavčar Krajnčeva, komisija meni, da je bil naslov problemsko zastavljen, pospremljen z dvema odlomkoma in je nagovarjal maturante k premisleku, da bi torej v eseju kandidati resnično lahko pokazali sposobnosti branja in razmišljanja o prebranem. »To so maturantke in maturanti izdatno dokazali in tudi ocene iz slovenščine kažejo, da so se dobro odrezali,« je še dejala Marina Tavčar Krajnc.
Maturanti splošne mature so danes ob sedmih zjutraj lahko vpogledali v svoj rezultat. Kot je povedal direktor RIC Darko Zupanc, je že v prvih desetih minutah to storilo 3619 kandidatov oziroma 46 odstotkov, do osme ure pa 5314 kandidatov oziroma 68 odstotkov vseh kandidatov.
Zupanc je dodal še več statistike. Dejal je, da je maturo ocenjevalo 975 zunanjih ocenjevalcev, ki so ocenili skupno 70.252 izpitnih pol. Izpostavil je, da so bili kandidati uspešni. Tudi pri kandidatih, ki mature niso opravili, je poudaril, da ima velika večina le eno ali dve negativni oceni, kar pomeni, da bodo lahko opravljali popravne izpite in ne bo treba mature opravljati še enkrat v celoti. Enako velja pri neuspešnih kandidatih na poklicni maturi.
Kot je še opozoril Zupanc, morajo kandidati, ki so bili neuspešni, in tisti, ki si želijo kakšno oceno popravljati, prijavo na jesenski rok oddati še danes. Danes tudi že začne teči tridnevni rok za nove e-vpoglede, e-ugovori pa so možni najkasneje do 13. julija. Jesenska roka splošne in poklicne mature se bosta začela 23. avgusta.
Diskriminatoren peti predmet
Predsednik komisije za poklicno maturo Boris Dular je po predstavljeni statistiki poklicne mature spomnil še na dijake, ki opravljajo na maturi tako imenovani peti predmet. Dijaki, ki si želijo šolanje nadaljevati na univerzi, lahko pri poklicni maturi opravijo še peti predmet splošne mature in se vpišejo na nekatere univerzitetne programe.
Letos je bilo takih kandidatov 1558 s 116 srednjih strokovnih šol, ki so opravljali izpite iz 22 predmetov. Uspešnih jih je bilo 1220 oziroma 78,3 odstotka. Njihova povprečna ocena je bila nižja, in sicer 2,67, od povprečne ocene gimnazijcev, ki so dosegli v povprečju oceno 3,59. Kot je pojasnil Zupanc, je to pričakovano, saj dijaki srednjih strokovnih šol tega petega predmeta praviloma niso poslušali v sklopu rednega pouka.
O problemih poklicne mature in petega predmeta se je letos veliko govorilo. Dular je opozoril, da je med vpisanimi dijaki na univerzo vsak četrti študent poklicni maturant s petim predmetom. Medtem ko je vpis relativno velik, pa njihovi rezultati niso spodbudni, je dejal Dular: »Velikokrat se je slišalo, da je ta način obvod, bergla za vpis na univerzo. Ni tako. V bistvu je ta rešitev s petim predmetom diskriminatorna. Nujno bi bilo treba spremeniti sistemski del tako, da bi tisti, ki se odločajo za univerzitetni študij, v tretjem in četrtem letniku pridobili potrebna znanja za univerzitetni študij. Obe državni komisiji in ministrstvo podpirajo idejo, da to sistemsko uredimo.«
Kandidati s posebnimi potrebami
Marina Tavčar Krajnc se je odzvala tudi na odločbo zagovornika načela enakosti, ki je ugotovil, da je državna komisija za splošno maturo ravnala diskriminatorno, ko dijakinji pri pisnih izpitih ni odobrila uporabe barvne folije, ki jo potrebuje zaradi zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti. Predsednica državne izpitne komisije je poudarila, da je komisija obravnavala več kot 600 kandidatov s posebnimi potrebami, pri tem pa se opirajo na zakon o maturi in pravilnik o obravnavi kandidatov s posebnimi potrebami.
Kot je dejala Tavčar Krajnčeva, ta primer ni bil edini, ki se je nanašal na obravnavo tako imenovanega skotopičnega sindroma, čeprav pri drugih primerih skotopičnega sindroma vloge sploh niso podali: »Skotopični sindrom po medicinski klasifikaciji in strokovnem mnenju, s katerim razpolagajo državna komisija, RIC in ministrstvo, kot klasificirano obolenje ali primanjkljaj ne obstaja. Gre za obravnavo prek zasebnega inštituta, za to diagnostiko strokovno mnenje pravi, da ni opravljena skladno z medicinsko stroko in njenimi pričakovanji. Pod mnenje so podpisani oftalmologi, nevrologi, pediatri in klinični psihologi. Mnenje je odklonilno do celostne diagnostike, da bolezensko stanje ali primanjkljaj v smislu skotopičnega sindroma ni dokazan in je zato lahko tovrstno terapiranje, zdravljenje, obravnava, celo škodljivo. Zato vsebinsko sodimo, da ne moremo slediti želji ali pričakovanju nekega posameznega kandidata ali kandidatke, ki bi želel prilagoditve, ki bi izhajale iz tega, kar stroka odklanja.«
Zadeva se bo najverjetneje nadaljevala po pravni poti, je pojasnila Marina Tavčar Krajnc: »Ne zaradi tega primera in užaljenosti, ampak da razčistimo, ali je bilo storjeno kaj narobe, ali bi bilo mogoče kaj drugače narediti. Zagovornik nas namreč usmerja v možnost uporabe oziroma dodeljevanja pravice do uporabe modre, prosojne folije, a na ta način problem ne bi bil rešen. Kajti znotraj te obravnave vsakemu posamezniku domnevno ugotovijo, kateri barvni odtenek je zanj ustreznejši. Modra folija, ki bi se zdaj predpisovala, problema ne reši.«
Direktor RIC Darko Zupanc je bil nad odločitvijo zagovornika ogorčen: »Mislim, da je odločba krivična tudi pri vodenju postopka. Zagovornik je deloval po našem mnenju zelo aktivistično, upam, da bo dokazano, da v nasprotju z zakonom, in tudi zato prišel do napačne odločitve.«
