Pomilostili 42 aktivistov. Je to poskus zbliževanja z Zahodom?

Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je pomilostil 42 ljudi, obsojenih zaradi obtožb »ekstremizma«. Iz njegovega tiskovnega urada so sporočili, da je bila pomilostitev izrečena »na predvečer praznovanja dneva zmage«, 9. maja, in da so pomiloščeni »priznali svojo krivdo ter izrazili obžalovanje«, poroča beloruski novičarski portal Zerkalo.io.

Med izpuščenimi je 18 žensk in 24 moških, od tega jih je deset starejših od 50 let, trinajst oziroma štirinajst pa jih menda ima kronične bolezni ali invalidnost, navaja AP. Imen pomiloščenih državna tiskovna agencija Belta ni objavila. To je prva večja pomilostitev v letu 2025 in sedma od junija 2024; prejšnja se je zgodila decembra lani, piše European Pravda. Lukašenko je v sredo napovedal tudi širšo amnestijo za osem tisoč ljudi, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, vendar ta po besedah Pavla Sapelke, pravnika pri organizaciji za človekove pravice Viasna, ne bo veljala za večino političnih zapornikov, še piše AP.

Represija po protestih leta 2020

Pomilostitve prihajajo v kontekstu dolgotrajne represije, ki jo Lukašenkov režim izvaja od množičnih protestov po spornih predsedniških volitvah avgusta leta 2020, s katerimi si je zagotovil šesti zaporedni mandat. Oblasti so nasilno zatrle demonstracije; po podatkih zagovornikov človekovih pravic, ki jih navaja AP, je bilo aretiranih več kot 65.000 ljudi, več sto tisoč pa jih je zaradi strahu pred pregonom zbežalo iz države.

Številne nasprotnike režima redno obtožujejo kaznivih dejanj, povezanih z ekstremizmom, aktivisti pa trdijo, da so to izmišljene obtožbe z namenom utišanja kritikov, poroča Reuters. Po podatkih beloruske opozicije v izgnanstvu in organizacije Viasna je v Belorusiji še vedno zaprtih okoli 1200 političnih zapornikov. Med njimi so ključni voditelji protestov iz leta 2020, kot sta Viktor Babariko in Marija Kolesnikova, ter ustanovitelj Viasne in Nobelov nagrajenec za mir Ales Bjaljacki.

Oblasti so nasilno zatrle demonstracije; po podatkih zagovornikov človekovih pravic, ki jih navaja AP, je bilo aretiranih več kot 65.000 ljudi, več sto tisoč pa jih je zaradi strahu pred pregonom zbežalo iz države. FOTO: Belta/Reuters

Najmanj šest političnih zapornikov je v zaporu umrlo, še piše AP. Aktivisti opozarjajo, da v beloruskih zaporih vladajo mučne razmere; zapornikom menda odrekajo tudi zdravstveno oskrbo in prejemanje paketov ter onemogočajo stike z odvetniki in družinami.

Različne interpretacije pomilostitev

Čeprav je uradni razlog za zadnje pomilostitve počastitev 80. obletnice zmage nad nacistično Nemčijo, opozicija in analitiki v tem vidijo drugačne motive. Beloruska opozicijska voditeljica v izgnanstvu Svetlana Tihanovska meni, da so takšne izpustitve Lukašenkova zvijača, s katero želi doseči omilitev sankcij z Zahoda, uvedenih zaradi podpore Rusiji in notranjepolitičnih razmer, navaja Reuters. Tihanovska je sicer izrazila zadovoljstvo z novico o pomilostitvah, a je poudarila, da »ne smemo počivati, dokler ne bodo izpuščeni vsi [politični zaporniki]«.

Analitiki vidijo zadnje poteze Minska kot signale Zahodu. Politični analitik Valerij Karbalevič je za AP ocenil, da gre za poskus otoplitve odnosov, predvsem z ZDA pod administracijo Donalda Trumpa, z namenom omilitve sankcij. To povezuje s podobnimi manjšimi pomilostitvami od lanskega leta (med julijem 2024 in januarjem 2025 je bilo menda pomiloščenih 258 političnih zapornikov) ter nedavno izpustitvijo ameriškega državljana Jurasa Zjankoviča, obtoženega načrtovanja državnega udara. Njegovo izpustitev Karbalevič vidi kot »darilo za prvih sto dni Trumpovega mandata«.

Predstavnice beloruske opozicije Svetlana Tihanovska, Veronika Cepkalo in Tacjana Homič (ki zastopa svojo zaprto sestro Marijo Kolesnikovo) stojijo pred mestno hišo v Aachnu po slovesnosti ob podelitvi Karlove nagrade 26. maja 2022. FOTO: Thilo Schmuelgen/Reuters

Belorusija ostaja tesna zaveznica Rusije. Lukašenko, ki je na oblasti od leta 1994 in je januarja letos osvojil nov mandat na volitvah, ki jih je Zahod označil za prevaro, je podprl rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 in je odvisen od ruskih posojil ter poceni energije, piše AP. Hkrati pa državo bremenijo obsežne sankcije ZDA in Evropske unije, uvedene po zatrtju protestov leta 2020.