ZDA vložile veto na predlog resolucije o takojšnjem premirju v Gazi
Spremljamo dogajanje na Bližnjem vzhodu:
23.13 MZEZ izrazil obžalovanje ob nesprejetju resolucije v Varnostnem svetu ZN
Slovenija obžaluje, da VS ZN danes ni sprejel predloga resolucije o takojšnjem humanitarnem premirju v Gazi, ki ga na MZZ vidijo kot nujen naslednji korak po pozivu generalnega sekretarja ZN, da VS ukrepa za razglasitev humanitarne prekinitve ognja in za preprečitev humanitarne katastrofe, so sporočili z MZEZ.
Kot so poudarili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve v odzivu na ameriški veto na predlog resolucije, se je Slovenija odločila kosponzorirati resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN), ker je ta pozvala k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja v Gazi ter od vseh strani zahtevala spoštovanje mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom. Resolucija je predvidevala tudi takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev.
»Stališče Slovenije je jasno, in sicer, da je najprej treba zagotoviti trajno premirje v Gazi. Nato je treba organizirati mednarodno mirovno konferenco, ki bo gradila na osnovi rešitve dveh držav, s katero bi dosegli varnost Izraela in bi vodila k priznanju Palestine,« so še poudarili na MZEZ.
23.10 ZDA vložile veto na predlog resolucije o Gazi
ZDA so vložile veto na predlog resolucije o Gazi, ki so jo pripravili Združeni arabski emirati in je zahtevala takojšnjo prekinitev spopadov med Izraelci in Palestinci, izpustitev vseh talcev, ki jih je zajel Hamas in humanitarni dostop do ljudi v Gazi.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes v New Yorku zjutraj izkoristil 99. člen Ustanovne listine ZN in sam sklical izredno zasedanje Varnostnega sveta o Bližnjem vzhodu, Združeni arabski emirati pa so pripravili predlog resolucije, za katero je glasovalo 13 držav članic Varnostnega sveta.
ZDA so bile proti resoluciji, ki med drugim ni obsodila napada Hamasa na Izrael 7. oktobra, Velika Britanija pa se je vzdržala.
»Združeni arabski emirati smo globoko razočarani. Ta Varnostni svet na žalost ni sposoben zahtevati humanitarnega premirja,« je sporočil predstavnik države, ki je pripravila resolucijo, navaja AFP.
Predstavnik ZDA Robert Wood je razložil, da so ZDA resoluciji nasprotovale, ker vsebuje zahtevo po brezpogojni prekinitvi ognja, kar bo Hamasu omogočilo ponovitev tistega, kar je storil 7. oktobra. Dodal je, da predlog resolucije nima zveze z realnostjo in ne bo prispeval k umiritvi razmer na terenu.
20.15 EU bo prihodnje leto Palestincem namenila 125 milijonov evrov pomoči
Evropska komisija bo v luči vse slabših humanitarnih razmer prihodnje leto Palestincem na območju Gaze in na okupiranem Zahodnem bregu zagotovila 125 milijonov evrov pomoči, so danes sporočili v Bruslju. Po izbruhu vojne v Gazi je EU sicer početverila sredstva za humanitarno pomoč Palestincem in jim tako letos namenila 103 milijone evrov.
V Gazi bo pomoč namenjena izpolnjevanju najnujnejših potreb prebivalcev in ponovni vzpostavitvi dostopa do osnovnih potrebščin, kot so voda, hrana, zdravstveno varstvo in sanitarije. Namenjena bo tudi zaščiti najranljivejših skupin, psihosocialni podpori in izobraževanju v izrednih razmerah, je razvidno iz sporočila komisije.
»Življenja v Gazi visijo na nitki. Svet je globoko zaskrbljen zaradi tako hudega človeškega trpljenja v tako kratkem času. Posledice tega uničenja se bodo odpravljale več let,« je v izjavi dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič in vnovič poudaril potrebo po spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava v oboroženih konfliktih.
Po njegovi oceni mora v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN v Gazi nemudoma priti do novih humanitarnih premorov in vzpostavitve humanitarnih koridorjev po celotni enklavi. »Na kocki je na milijone življenj,« je poudaril in dodal, da EU Palestincev na sme pustiti na cedilu.
Na Zahodnem bregu, kjer številnim Palestincem grozi razselitev, bodo sredstva namenjena zagotavljanju storitev, kot so pravna in materialna pomoč ljudem, ki jih je prizadelo nasilje izraelskih naseljencev. Poleg tega bodo sredstva namenjena tudi izobraževanju v izrednih razmerah.
EU sicer že od leta 2000 zagotavlja humanitarno pomoč Palestincem. Od izbruha vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas 7. oktobra je početverila sredstva za humanitarno pomoč, s čimer je skupni znesek pomoči Palestincem narasel na 103 milijone evrov.
16.45 EU na teroristični seznam dodala vodji vojaškega krila Hamasa
Svet EU je danes na teroristični seznam Evropske unije dodal visoka predstavnika vojaškega krila skrajne palestinske organizacije Hamas, brigad Ezedin al Kasam, proti katerima so uvedli sankcije zaradi sodelovanja v terorističnih dejanjih, so sporočili iz Bruslja.
Sankcije so uvedli proti Mohamedu Deifu, ki je poveljnik vojaškega krila Hamasa od leta 2002, in njegovemu namestniku Marvanu Isi, so sporočili iz Bruslja. V okviru sankcij so jima zamrznili premoženje in finančna sredstva v državah članicah EU. Financirati ali gospodarsko podpirati pa ju tudi ne sme nihče iz EU.
Na terorističnem seznamu, ki ga je EU vzpostavila po terorističnem napadu na ZDA 11. septembra 2001, je 13 oseb ter 21 skupin in organizacij, med njimi tudi Hamas.
Uvrstitev visokih predstavnikov Hamasa na seznam sodi v okvir odgovora povezave na grožnjo, ki jo predstavlja Hamas, in na njegov teroristični napad na Izrael 7. oktobra, v katerem je ubil 1200 ljudi in jih več sto ugrabil.
V izraelskih povračilnih operacijah na območju Gaze je bilo doslej ubitih skoraj 17.500 ljudi.
16.41 Izrael naj bi pridržal in zlorabil več deset civilistov v Gazi
Izraelska vojska je na severu Gaze pridržala in zlorabila več deset palestinskih civilistov, je v četrtek sporočil Evro-sredozemski monitor za človekove pravice. Posnetki o tem so zakrožili tudi na družbenih medijih in med drugim prikazujejo do spodnjega perila slečene moške.
Monitor za človekove pravice s sedežem v Ženevi je prejel poročila, da so izraelske sile naključno in samovoljno pridržale razseljene osebe, vključno z zdravniki, akademiki, novinarji in starejšimi moškimi v dveh šolah v mestu Bejt Lahia, ki sta povezani z Agencijo ZN za palestinske begunce (UNRWA).
Prav tako je prejel poročila, da so izraelske sile streljale in ubile več razseljenih oseb, po navedbah prič pa naj bi vojska tudi namerno zažgala nekaj hiš v mestu Bejt Lahia. Na posnetkih iz Gaze, ki so zakrožili po družbenih medijih, je sicer videti množična pridržanja moških, ki so se bili primorani sleči do spodnjega perila in z zavezanimi očmi poklekniti na cesti.
Med pridržanimi je po navedbah medijskega portala Al Arabi Al Džadid tudi eden od njihovih novinarjev in več članov njegove družine. Izraelska vojska jih je menda prisilila, da se slečejo, jih preiskala, potem pa odpeljala neznano kam. Portal dodaja, da novinarja in njegovo družino še vedno pogrešajo.
Natančne okoliščine pridržanj in zlorab za zdaj še niso znane, vendar so identiteto nekaterih pridržanih za CNN potrdili njihovi sodelavci ali družinski člani. Vsaj določeni od pridržanih so civilisti, ki niso znani kot pripadniki militantnih skupin, piše ameriški CNN.
O aretacijah so poročali tudi izraelski mediji, ki trdijo, da gre za predajo pripadnikov skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je dejal, da vsakogar, ki je povezan s Hamasom, aretirajo in zaslišijo. »Preiskujemo in preverjamo, kdo je povezan s Hamasom in kdo ne,« je še dodal.
15.45 Po svetu letos ubitih skoraj sto novinarjev, daleč največ v Gazi
Letos je bilo med opravljanjem svojega dela po svetu ubitih 94 novinarjev, kar je 27 več kot lani, je razvidno iz poročila, ki ga je danes objavila Mednarodna zveza novinarjev (IFJ). Tako kot lansko so tudi letošnje leto zaznamovale smrti novinarjev na vojnih območjih. V Gazi je od 7. oktobra življenje izgubil več kot en novinar na dan.
Letos je bilo v konfliktu v Gazi ubitih 72 odstotkov vseh ubitih novinarjev po svetu, je zapisala IFJ in navedla, da jih je bilo v palestinski enklavi od 7. oktobra ubitih 68. Po oceni zveze je vojna v Gazi za novinarje najbolj smrtonosen spopad, odkar je leta 1990 začela sistematično spremljati smrti novinarjev med opravljanjem dolžnosti.
Poleg 61 ubitih palestinskih novinarjev, štirih izraelskih in treh libanonskih je IFJ na Bližnjem vzhodu letos evidentirala še smrti treh medijskih delavcev v Siriji. Pri tem je opozorila, da so bili palestinski novinarji v Gazi žrtve vsesplošnega obstreljevanja izraelske vojske. Mednarodno skupnost z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) na čelu je zato pozvala k preiskavi in pregonu odgovornih.
»IFJ zahteva nujno ukrepanje na svetovni ravni, da se ustavi to prelivanje krvi. Naraščanje števila smrtnih žrtev, zlasti v Gazi, zahteva takojšnjo pozornost,« je ob objavi poročila poudarila predsednica IFJ Dominique Pradalie.
Med 94 ubitimi novinarji in medijskimi delavci je devet žensk. V Evropi najnevarnejša država za novinarje ostaja Ukrajina, kjer so bili letos ubiti trije. V Aziji so medtem v tem letu našteli sedem smrti predstavnikov sedme sile, v Afriki pa pet.
Po podatkih IFJ se je število ubitih novinarjev letos zmanjšalo v Severni in Južni Ameriki, in sicer z lanskih 29 na sedem. Vendar pa številni drugi zločini proti novinarjem v teh dveh regijah ostajajo nekaznovani – v Mehiki se, denimo, 96 odstotkov napadov na novinarje ne konča s kazenskim pregonom.
Medtem 393 novinarjev in medijskih delavcev ostaja v zaporih. Največ jih je zaprtih na Kitajskem in v Hongkongu, in sicer 80. Sledijo Mjanmar (54), Turčija (41) in Rusija skupaj z okupiranim polotokom Krim (40).
12.17 Reuters ugotovil odgovornost Izraela za smrt svojega novinarja v Libanonu
Tiskovna agencija Reuters je v preiskavi ugotovila, da je bil njen novinar Isam Abdalah 13. oktobra na jugu Libanona ubit v izraelskem tankovskem napadu. V istem napadu je bilo ranjenih šest novinarjev, tudi francoske tiskovne agencije AFP, ki je v svoji preiskavi prav tako ugotovila, da so bili novinarji tarča izraelskega napada.
Da je šlo za načrtovan napad, so že potrdili Novinarji brez meja, a pri tem Izraela niso neposredno obtožili. Ugotovili pa so, da sta dva izstrelka novinarje dosegla iz smeri izraelske meje v neposredni bližini, in to v razmiku manj kot 40 sekund. Prva eksplozija je ubila novinarja Reutersa, drug izstrelek pa je zadel vozilo katarske televizije Al Džazira.
Agencija Reuters je zdaj v svoji preiskavi ugotovila, da je izraelska tankovska enota na novinarje, ki so več kot kilometer od meje z Izraelom snemali čezmejno obstreljevanje med izraelskimi silami in libanonskim gibanjem Hezbolah, drugega za drugim izstrelila dva izstrelka. Pri tem so ubili omenjenega 37-letnega poročevalca Reutersa in huje ranili 28-letno fotografinjo AFP, ki je še vedno v bolnišnici. Še pet novinarjev, med njimi tudi dva Al Džazire, pa so ranili.
9.56 Gibanje za pravice Palestincev pozvalo k odločnejšemu odzivu Slovenije na dogajanje v Gazi
Pred današnjo sejo odbora DZ za zunanjo politiko (OZP), ki med drugim obravnava prednostna področja delovanja Slovenije kot nestalne članice varnostnega sveta ZN, so se pred poslopjem DZ zbrali člani Gibanja za pravice Palestincev. Pozivali so k ukrepanju proti Izraelu in kritizirali odziv slovenske politike na dogajanje v Gazi.
Člani in članice Gibanja za pravice Palestincev so v izjavi od slovenske politike, predvsem odbora za zunanjo politiko, zunanjega ministrstva in vlade, zahtevali pojasnila o dosedanjem ravnanju in dodatne ukrepe proti Izraelu, saj »Združeni narodi in mednarodni pravniki opozarjajo, da smo priča genocidu in etničnemu čiščenju palestinskega prebivalstva.« »Ni videti, da bi Slovenija pripravljala kakršnekoli dodatne politične ukrepe, zato danes tu poslanke in poslance opominjamo: Kot izvoljeni predstavniki in predstavnice nosite odgovornost tudi za zunanjo politiko, katere obveznost, vrednota in interes je zagotavljanje spoštovanja mednarodnega prava,« je dejala ena od članic.
»Poslanci in poslanke ste se izognili celo temu, da bi zahtevali od Izraela, da prevzame svoj del odgovornosti za trenutne razmere. Res je, da tudi predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon zgolj obžalujeta število žrtev in opozarjata, da je pobijanje civilnega prebivalstva nesprejemljivo. Nobeden od njiju od Izraela ne zahteva prevzema odgovornosti za dosedanje kršitve mednarodnega prava,« je dodala druga članica Gibanja za pravice Palestincev.
7.09 Izraelska vojska ponoči ciljala tarče vzdolž Gaze
Izrael je ponoči nadaljeval napade vzdolž Gaze. Kot poroča katarska televizija Al Džazira, so izraelska letala ciljala tarče v mestih Gaza na severu in Han Junis ter Rafa na jugu palestinske enklave. Kljub mednarodnim pozivom k umiritvi razmer izraelska vojska medtem še naprej nemoteno izvaja racije na zasedenem Zahodnem bregu.
Novi niz raketnih napadov sledi telefonskemu pogovoru, ki sta ga v četrtek opravila izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Joe Biden, v katerem je slednji poudaril nujnost zaščite civilistov in okrepljene dobave pomoči v oblegano enklavo, je sporočila Bela hiša. Biden se je na temo miru na Bližnjem vzhodu pogovarjal še z jordanskim kraljem Abdulahom II.
Kot je sicer v četrtkovem pogovoru z izraelskim kolegom Joavom Galantom poudaril ameriški obrambni minister Austin Lloyd, Izrael še naprej uživa neomajno podporo ZDA v boju s Hamasom. Izraelsko letalstvo je ponoči med drugim napadlo begunsko taborišče Nuseirat, davi pa Han Junis in Rafo, kamor se je po predhodnih navodilih izraelskih sil zateklo na tisoče civilistov. Palestinska tiskovna agencija Wafa poroča še o smrtonosnih napadih na območja vzhodno od mesta Gaza. Od začetka izraelskega obleganja Gaze je bilo ubitih več kot 17.000 Palestincev, še 46.000 je bilo ranjenih, je v četrtek sporočilo zdravstveno ministrstvo enklave. Število ubitih izraelskih vojakov med kopensko invazijo v Gazi se medtem približuje stotim.
Poročila o nočnih operacijah izraelskih sil prihajajo tudi z Zahodnega brega. Med eno od tamkajšnjih izraelskih racij v begunskem taborišču Al Fara je bilo ubitih šest ljudi, je danes sporočilo palestinsko zdravstveno ministrstvo. V nizu nočnih racij so hujši spopadi izbruhnili zahodno od Betlehema, kjer je bilo ranjenih najmanj 18 Palestincev, navaja Al Džazira. Izraelska vojska racij ni komentirala, so pa potrdili, da so ponoči letalske sile v odgovor na četrtkovo obstreljevanje zasedene Golanske planote napadle cilje v Siriji.
7.00 Danes se bo sestal varnostni svet ZN in glasoval o prekinitvi ognja v Gazi
Varnostni svet ZN se bo sestal pod velikim pritiskom generalnega sekretarja Antónia Guterresa in bo glasoval o pozivu k takojšnji prekinitvi ognja, poroča Guardian. Guterres je v pismu svetu v sredo naredil izjemen korak in se skliceval na 99. člen ustanovne listine ZN, ki navaja, da lahko generalni sekretar svet opozori na »vse zadeve, ki bi po njegovem mnenju lahko ogrozile ohranitev mednarodnega miru in varnosti«.
Nihče na njegovi poziciji tega ni storil že desetletja. Guterres je zapisal: »Med nenehnim bombardiranjem izraelskih obrambnih sil in brez zatočišča ali osnovnih potrebščin za preživetje ljudi pričakujem, da se bo javni red zaradi obupnih razmer kmalu popolnoma zlomil, zaradi česar bo celo omejena humanitarna pomoč nemogoča.«
