Johnsonovo kreativno računovodstvo
EU je napovedala težave pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu, če London ne bo plačal finančnih obveznosti.
Odpri galerijo
Johnson je zatrdil, da je neobstoj finančnih obveznosti ob morebitnem kaotičnem izstopu »preprosto odsev realnosti«. Foto: Dylan Martinez/Reuters
Bruselj – Odkrito žuganje britanskega premiera Borisa Johnsona, da Združeno kraljestvo ob morebitnem kaotičnem izstopu iz EU (no deal) ne bo plačalo zavez iz ločitvenega sporazuma, v Bruslju velja za nesprejemljivo.
Po mnenju evropske komisije plačilo zavez ne bi smelo biti vprašljivo, in nočejo niti ugibati o sodnih postopkih. »Plačilo računov je bistveno za uspešen začetek novih odnosov na podlagi medsebojnega zaupanja,« so sporočili. Posebno nepopustljivi so v evropskem parlamentu. Njihov koordinator za brexit Guy Verhofstadt je tvitnil, da se »EU ne bo pogajala o novem trgovinskem sporazumu, če Združeno kraljestvo ne bo plačalo, kar dolguje«.
V ločitvenem sporazumu je predvidena metodologija za izračun sprejetih britanskih obveznosti do izteka veljavnega proračunskega obdobja konec leta 2020. Načela so tri: zaradi brexita ne sme nobena članica plačati več ali prejeti manj, London mora plačati svoj delež sprejetih obveznosti, plačati ne sme ne več ne manj, kot če bo ostal v EU. Obveznosti ne zadevajo le programov EU, marveč tudi pokojnine uslužbencev institucij.
Johnson je ob robu vrha G7 zatrdil, da je neobstoj finančnih obveznosti ob morebitnem kaotičnem izstopu »preprosto odsev realnosti«. Po izračunih, ki so bili pripravljeni za predvideno ločitev 29. marca, bi moral London vplačati v bruseljsko blagajno za 39 milijard funtov zavez iz proračuna za obdobje 2014–2020. Ker mora Združeno kraljestvo, ki je do izstopa članica z vsemi pravicami in obveznostmi, sproti plačevati v proračun EU, so se obveznosti od marca nekoliko znižale.
Z britanskim odhodom bo v finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027 po napovedih komisarja za proračun Güntherja Oettingerja zazevala luknja v višini od 12 do 14 milijard evrov na leto. Oettinger je v enem izmed intervjujev o britanskih grožnjah, da ne bodo plačali zavez, opozoril, da »EU ne bo mogla uveljaviti zahtev pred nobenim sodiščem na svetu«. Toda: kdor ne poravna računov, da je izgubil verodostojnost v pogajanjih.
Po mnenju evropske komisije plačilo zavez ne bi smelo biti vprašljivo, in nočejo niti ugibati o sodnih postopkih. »Plačilo računov je bistveno za uspešen začetek novih odnosov na podlagi medsebojnega zaupanja,« so sporočili. Posebno nepopustljivi so v evropskem parlamentu. Njihov koordinator za brexit Guy Verhofstadt je tvitnil, da se »EU ne bo pogajala o novem trgovinskem sporazumu, če Združeno kraljestvo ne bo plačalo, kar dolguje«.
V ločitvenem sporazumu je predvidena metodologija za izračun sprejetih britanskih obveznosti do izteka veljavnega proračunskega obdobja konec leta 2020. Načela so tri: zaradi brexita ne sme nobena članica plačati več ali prejeti manj, London mora plačati svoj delež sprejetih obveznosti, plačati ne sme ne več ne manj, kot če bo ostal v EU. Obveznosti ne zadevajo le programov EU, marveč tudi pokojnine uslužbencev institucij.
Johnson je ob robu vrha G7 zatrdil, da je neobstoj finančnih obveznosti ob morebitnem kaotičnem izstopu »preprosto odsev realnosti«. Po izračunih, ki so bili pripravljeni za predvideno ločitev 29. marca, bi moral London vplačati v bruseljsko blagajno za 39 milijard funtov zavez iz proračuna za obdobje 2014–2020. Ker mora Združeno kraljestvo, ki je do izstopa članica z vsemi pravicami in obveznostmi, sproti plačevati v proračun EU, so se obveznosti od marca nekoliko znižale.
Z britanskim odhodom bo v finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027 po napovedih komisarja za proračun Güntherja Oettingerja zazevala luknja v višini od 12 do 14 milijard evrov na leto. Oettinger je v enem izmed intervjujev o britanskih grožnjah, da ne bodo plačali zavez, opozoril, da »EU ne bo mogla uveljaviti zahtev pred nobenim sodiščem na svetu«. Toda: kdor ne poravna računov, da je izgubil verodostojnost v pogajanjih.
