Kim Džong Un prvič na zatožni klopi: prebežnica ga obtožuje mučenja in zlorab

Severnokorejska prebežnica Čoi Min Kjung je v Južni Koreji sprožila zgodovinski pravni postopek, s katerim na odgovornost kliče severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in štiri visoke uradnike režima.

Kot poroča britanski BBC, je vložila civilno in kazensko tožbo zaradi zlorab, ki jih je preživela med pridržanjem v svoji domovini. S tem dejanjem orje ledino, saj gre za prvo tovrstno tožbo, ki jo je vložila žrtev, rojena v Severni Koreji.

Pričevanje o trpljenju

Njena življenjska pot je pretresljivo pričevanje o grozotah režima. Leta 1997 je prvič pobegnila na Kitajsko v iskanju boljšega življenja, a so jo enajst let kasneje, leta 2008, prijeli in prisilno vrnili v domovino. Po poročanju tiskovne agencije Yonhap so jo zaprli v zloglasni center za pridržanje v okrožju Onsong, kjer je doživela nepredstavljivo trpljenje, vključno s spolnimi zlorabami, sistematičnim pretepanjem in mučenjem.

Kljub vsemu ji je leta 2012 uspelo znova pobegniti. Tokrat se je prebila na varno v Južno Korejo, kjer živi danes, a si zaradi hudih psiholoških posledic še vedno pomaga z zdravili.

Njena odločitev za tožbo presega osebno iskanje pravice. »Kot žrtev mučenja in ta, ki je preživela severnokorejski režim, čutim globoko in nujno odgovornost, da kličem dinastijo Kim na odgovornost za zločine proti človeštvu,« je poudarila v izjavi za javnost.

Žrtev kliče dinastijo Kim na odgovornost za zločine proti človeštvu. FOTO: KCNA/Reuters

»Iskreno si želim, da bi ta mali korak postal temelj za obnovo svobode in človeškega dostojanstva, da noben nedolžen Severnokorejec ne bi več trpel pod tem brutalnim režimom,« je še dodala.

Njen boj pa se ni končal zgolj z begom na svobodo; danes vodi skupino, ki združuje družinske člane žrtev, zaprtih v Severni Koreji, in je postala glasna zagovornica pravic.

Simbolika in iskanje priznanja

Južnokorejska sodišča so v preteklosti že obravnavala podobne primere, a so bile sodbe, ki so jih izrekla proti Pjongjangu, predvsem simbolične. Severna Koreja jih je dosledno prezrla, odškodnine pa so ostale neizterljive.

Mednarodne organizacije že desetletja dokumentirajo sistematične kršitve v Severni Koreji. FOTO: KCNA/Reuters

Leta 2023 je sodišče Severni Koreji naložilo plačilo 50 milijonov vonov (približno 33.000 evrov) odškodnine vsakemu od treh južnokorejskih vojnih ujetnikov. Leto kasneje so, kot poroča BBC, 100 milijonov vonov (približno 66.000 evrov) prisodili petim korejsko-japonskim prebežnikom.

Ti so bili del programa repatriacije med letoma 1960 in 1980, ko so jih zvabili v Severno Korejo z lažnimi obljubami o »raju na Zemlji«, tam pa so jih pridržali in prisilili v delo.

Vendar je primer Čoi Min Kjung, ki ga vodi seulski Center za zbiranje podatkov o severnokorejskih človekovih pravicah (NKDB), poseben.

Hana Song, izvršna direktorica centra, je za BBC pojasnila, da je ključna novost v tem, da primer združuje civilno tožbo in kazensko ovadbo. »Prejšnji primeri so bili omejeni na civilne tožbe,« je poudarila in dodala, da nameravajo primer prenesti tudi pred Združene narode in Mednarodno kazensko sodišče.

Pjongjang je v preteklosti vabil prebežnike z lažnimi obljubami o »raju na Zemlji«. FOTO: Kim Won Jin/AFP

Čeprav so možnosti za konkreten uspeh majhne, je za žrtve pomemben že sam postopek. Hana Song poudarja, da si preživeli ne želijo zgolj finančnega zadoščenja. »Skozi leta dela smo se naučili, da žrtve v resnici iščejo priznanje,« je dejala. »Sodba v njihovo korist je neprecenljivega pomena. Sporoča jim, da se njihova zgodba ne konča zgolj pri njih, saj jo je država s sodbo priznala in za vedno zapisala v zgodovino.«