Kaj sploh pomeni zadržanje novele zakona o RTV Slovenija?
Kot smo poročali v četrtek, so ustavni sodniki s petimi glasovi za (Matej Accetto, Marko Šorli, Klemen Jaklič, Rajko Knez in Rok Svetlič, poročevalec v tem primeru ) in tremi proti (Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in Neža Kogovšek Šalomon) sprejeli zadržanje novele zakona o RTV Slovenija. To so z ustavnega sodišča danes tudi uradno sporočili.
Začasno so zadržali zgolj izvrševanje tistih prehodnih določb novele, ki urejajo končno konstituiranje sveta in posledično drugih novih organov RTV Slovenija (prvi, drugi, četrti in peti odstavek 23. člena ter 24. in 25. člen), kar pomeni, da zavod do imenovanja uprave kot vršilec dolžnosti vodi generalni direktor, prav tako direktorja radia in televizije opravljata funkcije vršilca dolžnosti, pri čemer lahko vsi trije opravljajo le tekoče posle.
Postopki imenovanja (novih) članov sveta na podlagi 5. in 6. člena novele zakona o RTV Slovenija pa lahko tečejo, »a so zadržali dokončno uveljavitev nove ureditve«. Kaj to sploh pomeni?
Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in Neža Kogovšek Šalamon so v odklonilnem ločenem mnenju sicer opozorile, da bi po tem sklepu RTV Slovenija lahko ostala brez delujočih organov, saj ustavni sodniki niso ustavili konstituiranja novega sveta RTV Slovenija. »Sedmi člen ZRTVS-1B (novi 18. člen), ki ni zadržan, določa, da je svet konstituiran, ko so v uradnem listu objavljeni sklepi o imenovanju oziroma izvolitvi večine vseh članov sveta. Ker sklep o zadržanju izrecno predvideva, da postopki imenovanja novih članov sveta tečejo dalje (zadnji stavek točke 25), bo novi svet veljavno konstituiran tistega dne, ko bo v uradnem listu objavljen sklep o imenovanju (izvolitvi) vsaj devetega člana/-ice. Ali to pomeni, da bosta od tega trenutka dalje obstajala dva sveta – bivši Programski svet in novi Svet RTV? Ne. Drugi odstavek 22. člena ZRTVS-1B, ki ga ustavno sodišče prav tako ni zadržalo (in zato velja), zagotavlja pravno podlago za delovanje programskega (in nadzornega) sveta le, dokler ni konstituiran novi Svet. V trenutku konstituiranja novega sveta bo torej obstajal novi svet, ki zaradi začasne odredbe ustavnega sodišča ne bo smel delovati (izvajati svojih nalog), stari programski in nadzorni svet pa bosta ostala brez pravne podlage za svoje delovanje. Javna RTV se bo torej znašla v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imela delujočih organov. Močno dvomim, da je bil to namen izglasovanega sklepa,« je še zapisala Mežnarjeva.
Asta Vrečko, ministrica za kulturo: Želimo si čimprejšnje odločitve
»Postopki imenovanja sveta se nadaljujejo. Tega ustavno sodišče ni zadržalo. Treba pa je povedati, da tudi zadržanje še ne pomeni, da je zakon protiustaven. To še ne pomeni dokončne odločitve.
Si pa vsi skupaj želimo, da bi ustavni sodniki odločili dokončno čim prej, saj je stanje na RTV Slovenija nevzdržno, na kar vsak dan opozarjajo zaposleni in civilna družba, pa tudi gledalci.«
Nataša Pirc Musar: Podpiram prizadevanja koordinacije novinarskih sindikatov
Odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV Slovenija) je treba spoštovati. Pomembno je, da odločitev omogoča nadaljevanje postopkov za oblikovanje novega Sveta RTV Slovenija. Pričakujem tudi, da bo Ustavno sodišče čim prej sprejelo končno odločitev, saj bi predolgo čakanje še dodatno poslabšalo trenutno stanje na javni radioteleviziji. Še naprej pa podpiram prizadevanja koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija za ureditev razmer ter avtonomno in neodvisno delovanje Radiotelevizije Slovenija.
Podvomila je tudi o nerealnem in naivnem pričakovanju, da bo ustavno sodišče hitro odločilo o sami ustavnosti – zadevo naj bi obravnavali absolutno prednostno –, saj so zgolj za odločitev o zadržanju potrebovali skoraj dva meseca.
»Sklep je tudi rezultatsko zaletav. Manjšina treh sodnic, v kateri sem bila tudi sama, je v maratonskih razpravah na plenumih podala raznolike pravne ugovore, predlagala celo izvedbo naroka (drugi odstavek 28. člena ZUstS), na katerem bi lahko zaslišali priče in izvedence, opozarjala na številne zaplete, do katerih bo izvrševanje tega sklepa privedlo, se ves čas tudi trudila izboljšati argumentacijo sklepa, čeprav ga niti nismo podpirale, vendar je večina ostala gluha za naše argumente,« je v ločenem mnenju navedla Katja Šugman Stubbs.
Ne glede na to, ali podpirajo novelo ali ne, pa vsi sogovorniki soglasno pričakujejo od ustavnih sodnikov čimprejšnjo odločitev, saj bi se – kot sicer poudarjajo pisci zakona v Pravni mreži za varstvo demokracije – lahko zgodilo, da bodo ustavni sodniki o zadevi odločali toliko časa, da bo mandat trenutnim svetnikom in direktorjem potekel, njihove ustavne pobude pa bodo zavržene, ker po izteku mandatov ne bodo več imeli pravnega interesa za odločitev.
So sicer razočarani nad odločitvijo ustavnega sodišča o noveli zakona o RTV Slovenija, saj je zadržalo začetek veljavnosti ureditve, s katero se je bila politika v redkem zgodovinskem trenutku pripravljena odreči svojemu popolnemu vplivu nad javno radiotelevizijo.
»Kot pisci izhodišč zakona se zavezujemo javnosti in zaposlenim na RTV Slovenije, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bi RTVS postala javna, od vseh in za vse. Glede na dosedanje izkušnje in poznavanje delovanje vodstva RTV lahko predvidimo, da bodo uredniki in urednice ter novinarji in novinarke RTV Slovenija s strani vodstva deležni še večjih pritiskov kot doslej. Zato jim v Pravni mreži izrekamo zahvalo za dosedanjo neomajno profesionalno držo in jih prosimo, da ne obupajo; še naprej jim bomo stali ob strani in jim bomo po svojih najboljših močeh v podporo. Hkrati bomo gradili zavezništvo z javnostjo, ki ima skladno z 39. členom Ustave pravico do obveščenosti, torej do javnega medija, ki je nepristranski, verodostojen, odgovoren, neodvisen in od nikogar drugega, razen njen,« so še zapisali.
Matej Avbelj, avtor pobude za ustavno presojo: Druge možnosti ni bilo
V skupni izjavi sta Matej Avbelj, avtor pobude za ustavno presojo, in prvopodpisani pod njo Peter Gregorčič, predsednik programskega sveta, navedla, da ustavno sodišče sploh ni imelo druge možnosti, kot da izvajanje dela zakona zadrži.
»Ves čas smo opozarjali, da ta(k) zakon ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni kolikor toliko delujoči ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju vsaj minimalnih standardov evropskega prava človekovih pravic, kot ga je v svoji sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice,« sta zapisala.
Avbelj je v pogovoru za Delo ocenil, da je namen sklepa kljub pomislekom, izraženim v ločenih mnenjih, po njegovem jasen – torej, da se ohrani trenutno stanje. Vseeno pa v njem vsaj v delu, ki se nanaša na imenovanje novega sveta RTV Slovenija, prepoznava, kako so bili ustavni sodniki razdeljeni.
Ob sklepu, ki ni ne tič ne miš, pa poudarja, da je torej toliko bolj pomembno, da bo odločitev čimprejšnja.
Andrej Grah Whatmough: Pustimo sodišču da odloči
V. d. generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough, ki je bil eden izmed pobudnikov pobude za oceno ustavnosti novele zakona, je z odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljen. Pomembno se mu zdi, da si je sodišče z zadržanjem vzelo čas, da vsebinsko ustrezno pretehta argumente.
»Seveda upam, da bo tudi na koncu sodišče našim argumentom dalo prav, ampak pustimo sodišču, da samo odloči,« je dodal.
