Vučić pomilostil voznico, ki je povozila študentko, in grozil protestnikom

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je v telefonskem pogovoru za provladno televizijo Informer napovedal, da bo pomilostil 25-letno dekle, ki je januarja med protestno blokado prometa na Novem Beogradu z avtomobilom naletela na študentko.

Njegova odločitev, ki jo je predstavil kot dejanje višje pravice, je v srbski javnosti sprožila vihar in ponovno odprla vprašanje o neodvisnosti pravosodja ter mejah predsedniških pooblastil. Ta poteza ni osamljen primer, saj sledi nedavni sporni pomilostitvi aktivistov SNS, obtoženih nasilja, kar kaže na rastoč vzorec vmešavanja v sodne postopke.

Usklajen napad na Bosno in Hercegovino

Vučić je svojo namero utemeljil z ostrimi obtožbami na račun pravosodnega sistema. Dejal je, da dekle, ki se je sprva soočalo z obtožbo poskusa umora, kasneje pa s precej milejšo obtožbo povzročitve splošne nevarnosti, pomilostitve »z ničimer ni zaslužilo«.

Kljub temu se čuti poklicanega, da ukrepa. »Zame je strašno, da moram kot predsednik, ki do pred nekaj tedni v devetih letih ni podpisal niti ene pomilostitve, zdaj popravljati krivico, ki jo povzročajo tožilstva in sodišča,« je dejal in dodal: »To bom počel še naprej, ker je krivica tako očitna, da bom moral zaščititi nemočne, preganjane in žrtve njihovih vsakodnevnih napadov.«

Vučić je udeležence protestov označil za nevarne postopače.FOTO: Marko Djurica/Reuters

Ocenil je, da so »posamezni« nosilci pravosodnih funkcij »uvedli krivico in nepravo kot najvišja načela«.

Predsednikove besede pa niso bile namenjene le pravosodju. Z enako, če ne še večjo ostrino, se je lotil tudi študentskih in državljanskih protestov, ki že mesece pretresajo Srbijo.

Protestni shod pred stanovanjem liderja SNS Miloša Vučevića v Novem Sadu je označil za »dvigovanje letvice nevarnega norčevanja«, udeležence pa za »nevarne postopače«.

»Šokiran sem bil, ker sem videl, da se nekateri ljudje javno hvalijo s tem, kar počnejo. Napad je bil premišljen in organiziran,« je zatrdil in poudaril, da Vučević v stanovanju živi s svojo družino.

Študentski in državljanski protesti že meseve pretresajo Srbijo. FOTO: Zorana Jevtic/Reuters

Retorika se je še zaostrila, ko je komentiral napoved protesta pred domom novosadskega župana Žarka Mićina. To po njegovih besedah dokazuje, da protestnikov »nikoli nista zanimali ne resnica ne institucije«, temveč le »oblast za vsako ceno«.

Vrhunec njegovega nastopa pa je bila slabo prikrita grožnja, ki je odmevala daleč onkraj političnega diskurza: »Samo čakam, da se kaj zgodi hčerkama Žarka Mićina!« Ta izjava je bila v javnosti razumljena ne le kot svarilo, temveč kot neposredna grožnja, ki nevarno briše mejo med politično kritiko in pozivom k nasilju.

Je Srbija Rusiji res zarila nož v hrbet?

Vučić je v svojem nastopu slikal podobo države, ki se pod njegovim vodstvom razvija in pripravlja načrt »Srbija 2035« s ciljem povprečne plače 1000 evrov, medtem ko »postopači« povzročajo milijardno škodo in uničujejo državo.

Dejanja in izjave predsednika Vučića so povzročile jasno polarizacijo v srbski družbi. Pravni strokovnjaki, opozicijske stranke in študentske organizacije so njegovo napoved abolicije obsodili kot neustaven poseg v delo pravosodja in kršitev načela delitve oblasti. Po njihovem mnenju takšne poteze rušijo pravno državo in ustvarjajo nevaren precedens, kjer predsednik deluje kot končni arbiter zunaj sodnega sistema.

Predsednikova poteza sledi nedavni sporni pomilostitvi aktivistov SNS, obtoženih nasilja. FOTO: Valdrin Xhemaj/Reuters

Na drugi strani predsednik Vučić in njegovi podporniki vztrajajo, da so te intervencije nujne za doseganje pravice, ki je v rednih postopkih domnevno zatajila. Njegova dejanja so predstavljena kot zaščita reda in državljanov pred nasiljem in kaosom, ki naj bi ga povzročali protestniki.