Švedska Columbine z Majo v glavni vlogi

Na pragu poletja bodo navdušene bralce z vseh strani mamili knjižni predlogi, brez katerih ne sme miniti lenarjenje na plaži ali v viseči mreži. Eden od letošnjih »nujno ga morate prebrati« je nedvomno roman Živi pesek švedske odvetnice in pisateljice Malin Persson Giolito.

»Smrdi po gnilih jajcih. Zrak je siv in moten od dima smodnika. Vsi so ustreljeni razen mene. Jaz nimam niti praske.«

Že prva stran zareže v živo. Prizorišče: učilnica ene od elitnih stockholmskih srednjih šol. Krvav prizor, na tleh ležijo mrtvi učenci in njihov učitelj. Potem je tu Maja. Osemnajstletna Maria – Maja – Nornberg, ki je brez praske preživela enega najhujših pokolov na Švedskem. V roki ima puško, zato je prvi sklep logičen: s fantom Sebastianom, ki je imel že dlje časa psihične težave in se zatekal v droge in alkohol, sta bila sita realnosti in sta se sošolcem ter celotni skupnosti »maščevala« po svoje.

V srcu Skandinavije, kjer ni pokolov, kjer se cedita med in mleko, kjer se v zraku (še) ne vonja desničarsko prepričanje. In vendar so tudi v elitni stockholmski soseski starši, ki ne opravljajo svojega dela, ki ne začutijo potreb svojih potomcev. Ki ne slutijo, kako se v mladostnikih kuha, kako vre. Do tragičnega konca.

Zapletena ljubezen

Živi pesek kljub vsemu ni roman o srednješolskem strelskem pohodu, o katerih skorajda vsak teden pišejo svetovni mediji. Je le iztočnica za zgodbo o ljubezni in krivdi, slabi vesti in odpuščanju, pripoved o odvisnosti in pomanjkanju starševske pozornosti. Odraščanje za najstnike že tako ni lahko, hormoni brbotajo, krivda vsega sveta se zgrinja na njihova ramena – oziroma se jim tako vsaj zdi – in včasih je dovolj že podcenjujoč pogled, da se mlado bitje počuti potisnjeno čez rob.

Rdeča nit kriminalke je sodni proces, med katerim se Maja v mislih vrača v čas pred pokolom, ko je spoznala Sebastiana in se silovito zaljubila vanj. Partner je sicer karizmatičen, a tudi težaven, in Maji se nikakor ne uspe izvleči iz tega brezna. Počasi izgublja stik s prijatelji in starši, ki ne slišijo njenih tihih klicev na pomoč, kakor so zapisali pri Mladinski knjigi, kjer je – ob 20. obletnici pokola na srednji šoli Columbine, kako pomenljivo – roman v slovenskem prevodu izšel.

Priznam, da mi je šla Maja na začetku rahlo na živce. Po eni strani namreč kaže presenetljivo zrelost, po drugi se nikakor ne more iztrgati iz Sebastianovih »krempljev«, in kot takšna deluje krhka, nemočna, apatična. In vendar so tu starši, ki hčerinih klicev na pomoč ne slišijo, saj je v elitni četrti Sebastian pač izjemen ulov in vstopnica za »prvi razred«, Maja pa na koncu dneva le otrok, ki ne ve, kako bi se rešil. Kdo je torej kriv?

Četrti roman

»Nedolžen si, dokler sodišče ne razsodi, da si kriv. Kako nenavadna izjava. Ali si ves čas nedolžen ali pa si kriv že od vsega začetka. Mar ne bi sodišče raje ugotavljalo, ali velja prvo ali drugo, namesto da raziskuje, kaj se je zgodilo? Policija, tožilec in sodniki niso bili na kraju dogodka in ne vedo natančno, kdo je kaj storil, kako torej sodišče to lahko ugotovi po dejanju?«

Maja se mora torej braniti – njen fant je v šolo prišel s puškami in razstrelivom. Ona je nosila njegovo torbo. Njo so kriminalisti v razredu našli okrvavljeno, z orožjem v rokah. Je žrtev slepe zaljubljenosti, naivnega zaupanja ali preračunljiva morilka, ki je hladnokrvno ubila svojo najboljšo prijateljico? In kakšni so bili Sebastianovi motivi, da je ubil sošolce in priljubljenega učitelja? Spomin na desničarskega skrajneža Andersa Breivika, odgovornega za doslej najhujši strelski pokol na Švedskem, je še svež.

Na prvi pogled se zdi, da v zgodbi Persson Giolitove ni rasizma, vendar je kritik v New York Timesu opozoril na Sebastianov izpad, v katerem sošolca Samirja, priseljenca, na mirni družinski večerji razglasi za lažnivca. Samirja, ki v začetnem prizoru leži na tleh. Krvav. Mrtev.

Malin Persson Giolito bralca drži v napetosti do konca, in bolj ko obrača strani, tesneje mu je pri srcu. Maja je, ne glede na vse, žrtev. Vprašanje je le, ali bo to prepoznala tudi porota. In kako bo javnost sprejela njeno vlogo v pokolu? Napeta zgodba je pisateljičin četrti roman, prinesel ji je nagrado za skandinavski roman leta 2017. Izšel je v 30 državah, aktualno problematiko najstniškega nasilja, odvisnosti in problematične elite pa so prepoznali tudi pri Netflixu in po romanu posneli nadaljevanko Quicksand.