Javno pismo predsedniku vlade: uničevanje obdelovalne zemlje
Spoštovani predsednik Vlade RS dr. Robert Golob, Slovenija premore le slabih 800 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca, kar nas po tem kriteriju in po zmožnostih za prehransko samooskrbo umešča na sam rep evropskih in razvitih držav. To dejstvo je dobro znano že desetletja, pa ga žal do sedaj nobena politična opcija, nobena vlada ni resno obravnavala in sprejela ukrepov za učinkovito zaščito obdelovalne zemlje. Trend pozidave najboljših kmetijskih zemljišč se nadaljuje, vsak dan izgubimo za eno nogometno igrišče obdelovalne zemlje. Za »razvoj«, za »napredek«. Kakšen je ta napredek, če zaradi njega uničujemo naravne vire?
Ob dejstvu, da je evidentiranih več kot 1500 hektarov funkcionalno degradiranih površin, ki jih je mogoče izkoristiti za razvoj, so prostorski posegi na kmetijska zemljišča nesprejemljivi. Občinski in državni načrtovalci pozidavo kmetijskih zemljišč opravičujejo kot edino možnost za umestitev razvojnih projektov v prostor, pri tem pa si pomagajo s prirejenimi strokovnimi podlagami in političnimi pritiski. Največkrat gre za načrte nove prometne infrastrukture, kar se utemeljuje z razvojnimi potrebami, zahtevami uporabnikov, s slabim dejanskim stanjem ... Argumentacija za takšne projekte marsikdaj ne vzdrži strokovne presoje, predvsem pa je praviloma že v fazi načrtovanja prezrto iskanje alternativnih rešitev, kot npr. modernizacija obstoječega cestnega omrežja ali iskanje trase izven najboljših kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) kot tisti nosilec urejanja prostora, od katerega pričakujemo brezkompromisno zaščito pred neupravičenimi pozidavami kmetijskih zemljišč, žal prepogosto klone pred pritiski. Stališče ministrstva, zapisano v mnenjih k prostorskim aktom, da je poseg na najboljše obdelovalne površine dovoljen, če predlagatelj izpolni pogoj nadomestitve kmetijskih zemljišč, je škodljiv, kar se je pokazalo že v mnogih primerih, najbolj znan je primer Magne. Ukrep nadomestnih zemljišč daje načrtovalcem potuho, da namesto iskanja alternativnih rešitev umeščajo projekte na najboljša kmetijska zemljišča, poleg tega je pri takšnem ukrepu prezrto nesporno strokovno stališče, da ni mogoče ustvariti rodovitnih tal, ki bi bila enakovredna zemljiščem, ki so nastajala več stoletij.
Mestna občina Slovenj Gradec s tretjimi spremembami občinskega prostorskega načrta (SD OPN3) umešča projekte, za katere menimo, da niso razumno načrtovani, predvsem zaradi škode, ki jo povzročijo z uničenjem najboljših kmetijskih zemljišč:
1. Južna obvoznica: načrtovana trasa poteka po kmetijskih zemljiščih, ki so po uredbi vlade (Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za RS, U.l. RS 71/16) uvrščena med strateško pomembna kmetijska zemljišča. Predlagatelj to utemeljuje z nujnostjo izgradnje in neobstojem alternativne trase. Izgubljena kmetijska zemljišča pa da bodo nadomeščena. Nič od tega ne drži.
2. Upravičenost: že danes obstoječe cestno omrežje v mestu omogoča dobro pretočnost prometa. Z modernizacijo omrežja je mogoče ob manjših vlaganjih nivo prometnih uslug še izboljšati. Tranzitni promet je speljan po vzhodni obvoznici, delno po mestnih vpadnicah. Z izgradnjo tretje osi do Mežiške doline bo mesto dobilo štiripasovno hitro cesto dobesedno na vrata in dodatno vzhodno obvoznico, ki prevzame tranzit iz vseh smeri. Južna obvoznica v prometnem smislu ni upravičena.
3. Neverodostojne strokovne podlage: prometna študija, ki jo je leta 2019 izdelalo podjetje Lineal za izračun projekcije prometa za leto 2045 ne upošteva ključnih dejavnikov: izgradnje hitre ceste proti Dravogradu in priključka Podgorje. S tem so napovedi povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP) v planski dobi napačne in zavajajoče. Isto podjetje je v letih od 2018 do 2020 izdelalo več prometnih študij za obravnavano območje mesta Slovenj Gradec. Napovedi PLDP iz teh študiji so si v izrazitem nasprotju.
Izbrana trasa iz Študije variant južne obvoznice (ZUM d. o. o, 2019), ki je predmet SD OPN3, je sporna. Isto podjetje in avtorica sta v starejši študiji (ZUM, 2014) na podlagi multikriterijskega vrednotenja določila drugo traso. V zadnji študiji, ki je oprta na prevladujoči ekonomski kriterij, je avtorica v izračunih prezrla stroške nadomestnih kmetijskih zemljišč, sanacije kmetijskih gospodarstev in dejanskih družbenih (neocenljivih) stroškov izgube obdelovalnih zemljišč.
4. Nadomestna kmetijska zemljišča: ukrep zahteva MKGP. To je nesmisel. Enakovrednih zemljišč ni mogoče ustvariti. MKGP sploh ne bi smel izdati pozitivnega mnenja za cesto, ki je dvomljive upravičenosti, oziroma lahko poteka po alternativni trasi po manjvrednih zemljiščih. Občina namerava ta pogoj formalno izpolniti z manjšimi zemljišči na različnih nepovezanih lokacijah (kar pomeni, da so neuporabna za kmetovanje) in s krčenjem primestnega gozda v večjem obsegu. Temu zadnjemu odločno nasprotujejo prebivalci mesta.
5. Alternativne trase južne obvoznice: če bo mesto zaradi širitev potrebovalo novo cesto oziroma južno obvoznico, je njeno traso mogoče speljati neškodljivo, izven najboljših kmetijskih zemljišč. Takšna trasa je bila izbrana kot najprimernejša v prvi Študiji variant južne obvoznice (ZUM, 2014). Za to traso, ki je bila politično in družbeno sprejeta in potrjena s strani DRSI, je že bila izdelana projektna rešitev. Iz znanih prometnih študij nesporno sledi, da bi bila prometna učinkovitost te trase enakovredna sporni trasi preko kmetijskih zemljišč.
6. Protipoplavna ureditev Homšnice: načrtovan je suhi zadrževalnik z razbremenilnim kanalom, ki poteka preko najboljših kmetijskih zemljišč do izliva v Mislinjo. Ureditev je neprimerna glede na poplavno ogroženost in glede prilagajanja na podnebne spremembe. Zaradi predlaganega projekta bi se znižal nivo podtalnice. V preteklosti so bile izdelane alternativne projektne rešitve.
7. Širitev poslovne cone v Pamečah: s SD OPN3 se legalizirajo že izvedene ureditve v poslovni coni in načrtuje širitev na severno stran. Temu nasprotujejo krajani Pameč. Širitev je nepotrebna, saj razpoložljive površine na južni strani cone in funkcionalno degradirane površine znotraj mesta zadostujejo razvojnim potrebam.
Spoštovani predsednik vlade dr. Robert Golob, kmetje na prizadetih območjih kmetijskih zemljišč v mestni občini Slovenj Gradec vas prosimo za podporo. Za podporo našemu večletnemu brezplodnemu boju za ohranitev naših družinskih kmetij, prosimo vas za podporo našemu zavzemanju za celovitost največjega in najkakovostnejšega kompleksa obdelovalnih površin v Mislinjski dolini, za našo skupno dobrino, za enega od najosnovnejših naravnih virov, ki smo ga poleg zraka in vode vsi v tej družbi in državi dolžni ohranjati z največjo odgovornostjo.
Od vas ne pričakujemo nemogočega. To, za kar se zavzemamo, je že uzakonjeno v zakonu o kmetijskih zemljiščih in drugih predpisih s področja prostorskega načrtovanja. Kot zagovorniki ohranjanja narave in naravnih virov se radi predstavljajo vsi politični predstavniki. Treba je torej le preliti v prakso to, kar smo si zadali v zakonih, in to, s čimer se postavljamo. Prosimo in pozivamo vas, gospod predsednik, da to storite.
Andreja Hace in Združenje ROVO – aktiv SG v imenu kmetov in podpornikov ohranjanja kmetijskih zemljišč v mestni občini Slovenj Gradec
